BITENC BLOG
SOCIALNA OMREŽJA:
FACEBOOK
TWITTER
Instagram

Ansambel Bitenc se ponaša z novim videospotom

Tako kot so težko pričakovali pomlad vsi, ki so se naveličali zimskih oblačil in kislega vremena, tako nestrpno so na novi videospot Ansambla Bitenc čakali njihovi oboževalci. In pred nekaj tedni so jih fantje razveselili z živahno Jecljavo polko, ki si jo lahko ogledate na videospot – jecljava polka.

Kako in kje je snemanje videospota potekalo, pa nam je zaupal njihov član Janez Dolinar.

Torej, kje in kako je snemanje potekalo in koliko časa vam je vzelo?

Za snemanje si vedno vzamemo en cel dan. Tokrat smo imeli kar srečo, saj smo si izbrali petek v marcu, ki je bil eden izmed redkih sončnih dni v tej zimi. Po dolgotrajnem predhodnem iskanju primernih lokacij za snemanje različnih prizorov, je odločitev padla, da videospot deloma posnamemo v ambientu gostilne Pr’ Kopač na Brezovici in deloma v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani.

Snemanje videospota je kar specifično in je v veliki meri odvisno od režiserja in snemalne ekipe. Snema se posamezne prizore z različnih perspektiv in bližin, prizora seveda niso nujno v pravem zaporedju. Včasih je treba tudi malo stisnit zobe (pri tem videospotu so prizori zunaj posneti pri nekaj stopinjah pod ničlo) in požreti kakšno gorko na svoj račun od režiserja.

Glede na to, da ste člani Ansambla Bitenc različnih generacij in je že kar nekaj let, za nekatere kar desetletij, preteklo od kar ste sedeli v šolskih klopeh, nam lahko zaupaš, kakšen je bil občutek ponovno sesti v šolsko klop?

Odličen! Stara učilnica v Slovenskem šolskem muzeju je res izjemna. Stare klopi, stare mize, kateder, lesene tablice, kreda, računalo, slike… Vse še iz predvojnih časov. Zanimivo, kako smo sprva bili kar v zadregi, kako se obnašati, a kmalu so že prevladovale norčije in nagajanja sošolcem. Kot v naših šolskih časih.

Kje ste našli ženski del ekipe – strogo učiteljico in zapeljivo natakarico?

Zapeljivo natakarico smo že predhodno poklicali preko prijatelja in se dogovorili za sodelovanje. V muzeju pa nismo našli le res pristnega okolja ampak tudi učiteljico, ki odlično dopolnjuje podobo stare šole, tako z govorico, kretnjami, kot z obnašanjem. Takoj po prihodu smo vedeli, da bolj primerne enostavno ne bi mogli dobiti. Če obiščete omenjeni muzej vas bo skozi eno učno uro vodila prav ona. In ja, strah vas bo …

Lahko izdate kakšno zanimivo dogodivščino izza etra, ki jo kamera ni ujela?

Prvi prizor, ko Franci zamudi pouk, je bil najbolje »odigran«, ko smo ga poizkusno odigrali. Nismo vedeli, kako bo izgledal in navodila režiserja so bila zgolj okvirna, brez podrobnosti. Učiteljičin udarec z palico po katedru je bil tako šokanten, da smo odskočili vsi s Francijem na čelu. Sledila je seveda salva smeha. To je enostavno nemogoče ponoviti. Kamera prav tako ni ujela prizora, ko smo dali režiserja klečat v kot na koruzo in maskerko na oslovsko klop.

Kako pa je pesem sploh nastala? Priznati je treba, da je vsebina zelo življenjska, a vendar dokaj neobičajna za pesem?

Seveda. Življenje piše naše zgodbe in najboljše zgodbe so iz življenja. Tako kot večina naših besedil, je tudi to besedilo iz povsem realnega, vsakdanjega življenja z nekaj pesniškimi figurami in ustrezno prilagojeno glasbi, ki ji daje dušo. Ko pade tema za pesem, je pol že narejenega. Ostanejo le še tiste male podrobnosti, ki so del skrivnosti vsakega ansambla.

Ni skrivnost, da še naprej pridno vadite, saj pripravljate nov album, kdaj pričakujete, da ga bodo bralci lahko kupili?

Ustvarjanje novih pesmi je pri nas pogojeno trenutnemu počutju, letnemu času, luni… Niti ne vemo zakaj, a pridejo časi, ko dolgo nič ne napišemo in časi, ko ne moremo slediti lastnemu toku misli in idej. Vsem bralcem bo novi album na voljo v kratkem… le pozorno morajo brati Naš časopis.

Boste tudi letos nastopili na katerem od festivalov in ponovno poskusili osvojiti katero od laskavih priznanj?

Festivali so vedno ena prav posebna tema med ansambli. Veliko se govori o dogovorjenih nagradah, o favoriziranih ansamblih, a nas to ne zanima. Pri pogledu na festivale se zagotovo v precejšnji meri razlikujemo od ostalih in do sedaj smo se počutili na vseh festivalih odlično – ne glede na izid. Letos se zaradi zasedenosti terminov ne bomo uspeli kaj dosti udeleževati festivalov, a kakšen bo zagotovo tudi v koledarju.

Kaj pa tujina, kje vse ste že gostovali in kaj boste ponovno razveselili naše zamejce?

Nastopi čez mejo in čez »lužo« so vedno znova izziv. Usklajevanje terminov, dopustov in nenazadnje planiranje nastopov na turneji so pri ansamblu s toliko različnimi službami na meji mogočega. Do sedaj smo gostovali v Kanadi, ZDA, Nemčiji in Avstriji, našel pa bi se še kakšen nastop na Hrvaškem, v Italiji… Letos se zopet podajamo v Nemčijo, kjer verjamem, da nas bodo Slovenci, tako kot vedno, sprejeli odprtih rok.

Bližajo se toplejši meseci, meseci veselic in koncertov na prostem. Kako izgledajo vaši urniki? Vas lahko pričakujemo kje v bližini?

S toplim vremenom prihajajo veselice. Ponavadi se začnejo že pred prvim majem in se vrstijo vse do poznega poletja. Čeprav je dela dovolj, imamo že od samega začetka v ansamblu dogovor, koliko je možnih terminov v posameznih mesecih. Tako se lažje uskladimo z družinskimi in službenimi obveznostmi. Največ je vredno, da lahko ljudem prinašamo veliko dobre volje in energije ter jim skozi glasbo popestrimo vsakdan. In seveda se vidimo tudi v naših krajih. Samo pozorno spremljajte plakate in javna občila. Torej, se vidimo?